Agencija za varstvo konkurence (AVK) je zaključila postopek presoje zlorabe prevladujočega položaja podjetja Telekom Slovenije na dveh medoperaterskih telekomunikacijskih trgih, na katerih daje alternativnim operaterjem dostop do svojega omrežja, ki je potreben za zagotavljanje širokopasovnih storitev končnim uporabnikom na fiksni lokaciji.
V postopku je bila opravljena preiskava prostorov podjetja Telekom Slovenije. Agencija je kršitev ugotovila za 5 od očitanih 15 dejanj, glede 10 očitkov pa je nadaljnji postopek ustavila, saj je zaradi preskopih dokazov ali manjšega učinka teh dejanj nesmotrn.
Podjetje Telekom Slovenije je vertikalno povezan telekomunikacijski operater. Za zagotavljanje širokopasovnih storitev končnim uporabnikom razpolaga z omrežjem, ki ga ves čas nadgrajuje in omogoča pokrivanje celotnega ozemlja RS.
Ostala obstoječa omrežja ne morejo zagotavljati učinkovitega konkurenčnega pritiska na podjetje, zato je treba regulirati dostop do uporabe tega omrežja alternativnim operaterjem.
Ta dostop je možen preko dveh veleprodajnih storitev, in sicer z možnostjo najema fizičnih omrežnih elementov za ustvarjanje lastnega bitnega toka in z možnostjo uporabe bitnega toka podjetja Telekom Slovenije za zagotavljanje lastnih maloprodajnih storitev alternativnih operaterjev.
Edini ponudnik teh veleprodajnih storitev je podjetje Telekom Slovenije. Ker je Telekom s storitvami »SiOL« tudi sam aktiven na maloprodajnem trgu širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji, alternativnim operaterjem ne sme zagotavljati dostopa po slabših pogojih. Poleg naloženih ukrepov s strani sektorskega regulatorja ima torej podjetje Telekom Slovenije posebno obveznost, da s svojim ravnanjem ne slabi konkurence.
Dokazni postopek je pokazal, da naj bi podjetje Telekom Slovenije od leta 2005 z različnimi posameznimi ravnanji (ki zaradi časovne kontinuitete in učinkov tvorijo enotno trajajočo kršitev) alternativnim operaterjem, ki so na maloprodajni trg vstopali prek uporabe ene ali obeh veleprodajnih storitev, zviševalo vstopne stroške in tveganje, kar jih je v primerjavi z maloprodajno enoto podjetja Telekom Slovenije postavljalo v slabši položaj. S svojim ravnanjem formalno sicer ni kršilo obveznosti iz regulatornih odločb, vendar pa je podjetju Telekom Slovenije izkoriščanje regulatornih pomanjkljivosti za slabljenje konkurentov prav zaradi nujnosti dostopa do njegove infrastrukture prepovedano.
Odločba in sklep še nista pravnomočna, saj imajo podjetje Telekom Slovenije in stranski udeleženci Amis, Tušmobil in T-2 možnost sprožitve upravnega spora v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa.
Natančnejši opis ugotovljenih kršitev:
Podjetje Telekom Slovenije je v letu 2005 zavračalo dostop do naprav, ki so bile v lasti hčerinske družbe SiOL d.o.o. Naprave so bile hčerinski družbi prodane z namenom, da dobi skupina Telekom Slovenije »najprimernejšo organiziranost za tržni boj s potencialno konkurenco na trgu širokopasovnih storitev«.
Operaterji, ki so se odločili za uporabo fizične omrežne infrastrukture, so se soočili z odlaganjem rokov za izgradnjo kolokacij zaradi formalnosti, kot je plačilo avansa, in z vzpostavitvami kolokacij v skrajnem roku, določenem z regulacijo, kar je v praksi večinoma pomenilo vsaj 8 mesecev.
Obenem do regulatorne odločbe iz leta 2007 alternativnim operaterjem o svojem omrežju ni dajalo določenih splošnih informacij, s pomočjo katerih bi operaterji lažje dostopali do omrežja. Določalo jim je tudi tip kolokacije (vse kolokacije družbe SiOL d.o.o. so bile tipa C, operaterji pa so tip C dobili le, če A in B nista bila možna).
Restriktivno je razlagalo svoje obveznosti glede dopustitve dostopa alternativnim operaterjem, saj jim ni dovoljevalo gradnje kontejnerskih kolokacij na svojih zemljiščih ali jim dalo nepremičnine v podnajem, kjer je bilo to potrebno.
Kjer operaterji niso imeli kolokacij, je bil edini način za zagotavljanje maloprodajnih širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji prek medoperaterskega dostopa z bitnim tokom, kar je podjetje Telekom Slovenije od 1. 7. 2005 pogojevalo s hkratnim zakupom telefonskega priključka, in to vse do 22. 9. 2008, ko je to ravnanje regulator prepovedal. Po drugi strani je svojim strankam ponujalo širokopasovne priključke brez telefonskega (od marca 2006 do aprila 2007 je to veljalo le lokacijah, kjer je imela opremo hčerinska družba SiOL d.o.o., po tem obdobju pa na vseh lokacijah), iz česar izhaja, da za pogojevanje s telefonskim priključkov ni bilo tehničnih razlogov. Iz dokumentacije pridobljene v preiskavi izhaja tudi, da se je podjetje Telekom Slovenije zavedalo spornosti takšnega ravnanja, vendar se ni hotelo odpovedati prihodkom iz naslova klasične telefonije in konkurenčni prednosti, ki jo je zaradi tega imelo. Poskušalo je čim dlje zavlačevati s ponudbo samostojnega širokopasovnega dostopa na medoperaterskem trgu, ki je bila po internih analizah podjetja Telekom Slovenije na voljo v večini državi članic EU.
Svoje bakreno omrežje je podjetje Telekom Slovenije nadgrajevalo z optičnim, vendar alternativnim operaterjem vsaj od oktobra 2007 do regulacije iz 2011 ni dajalo dostopa do optičnih zank, četudi je bila zanje to edina možnost za dostop do konkretnih končnih uporabnikov.
V letu 2011 so za zagotavljanje medoperaterskih storitev operaterji povpraševali po razvezavi krajevne zanke, kar pa je podjetje Telekom Slovenije zavrnilo in je dostop zavračalo vsaj do leta 2014. Zaradi tega je bil alternativnim operaterjem omejen dostop do medoperaterskega trga.
Postopek presoje zlorabe prevladujočega položaja podjetja Telekom Slovenije je bil leta 2013 združen iz štirih postopkov, ki jih je Agencija uvajala v letih 2008-2010 na pobude alternativnih operaterjev Tušmobil, Amis in T-2.