V časopisu Dnevnik so se v zadnjem času pojavile trditve, da naj bi »najodmevnejši primeri, ki jih vodi AVK, na sodišču padali drug za drugim« (Dnevnik dne 9.2.2015, 6.1.2015).
Te trditve so neresnične. Sodišča so odločbe AVK v »najodmevnejših primerih« praviloma potrdila. AVK je leta 2013 izdala pet odločb v primeru omejevalnih ravnanj. Sodišča so potrdila odločbe v zelo pomembnih zadevah: Pro plus, Veledrogeristi in Telekom ISDN ADSL. Razveljavljena in vrnjena v ponovno odločanje je bila samo ena odločba, in sicer o domnevnem kartelu avtobusnih prevoznikov. Zoper eno odločbo tožba ni bila vložena.
O odločbah, izdanih leta 2014, sodišča še niso odločala.
Statistika uspešnih odločb se je izboljšala glede na statistiko iz časov pred preoblikovanjem Urada za varstvo konkurence v agencijo, torej pred letom 2013. Uspeh odločb izdanih v tistem času je bil slabši. Tako so tožniki uspeli s tožbami v zadevah gradbinci, Gen E - Gen I, Telekom Džabest, tožbe pa so bile zavrnjene zoper odločbe v zadevah Sazas, avtošole Kranj. V zadevi zdravniške zbornice pa tožba ni bila vložena.
Sodišča so od osmih prekrškovnih odločb, izdanih leta 2013 in 2014, sedem odločb potrdila (pogosto z delnim znižanjem globe), ni pa bila potrjena odločba v zadevi Proplus. Odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani je bila toliko večje presenečenje, ker gre za očiten odstop od dosedanje prakse AVK in sodišč.
Za primerjavo: UVK je v letih 2012 in 2011 izdal samo dve prekrškovni odločbi zaradi prepozne priglasitve koncentracije.
Informacije o delu AVK so javne in v vsakem trenutku preverljive. AVK ocenjuje, da so nepreverjene informacije usmerjene v ustvarjanje negativnega vtisa o delu AVK, pri čemer ne more prezreti dejstva, da se pojavljajo v mediju, ki je del kapitalske skupine DZS d.d., zoper katero je AVK izdala odločbo, ta pa se sedaj preizkuša na sodišču.