Navkljub nasprotovanju Agencije, je Vlada RS dne 14. 11. 2013 sprejela predlog Zakona o enotni ceni knjige, zato Agencija v nadaljevanju objavlja povzetek svojih pripomb na predlog Zakona o enotni ceni knjige, ki jih je podala okviru postopka medresorskega usklajevanja.
Določanje fiksnih cen, še posebej če tak ukrep vsebuje določanje minimalne cene, ena izmed najbolj občutljivih tem v konkurenčnem pravu, ker lahko privedejo do najhujših kršitev oziroma negativnih učinkov na trgu.
Z vidika konkurenčnega prava se določanje obveznih enotnih cen kot je predvideno v predlogu Zakona o knjigi šteje za omejevanje trga. Podjetja na trgu prodaje knjig končnemu kupcu ne morejo svobodno nastopati na tem trgu, saj so omejena s ključnim faktorjem prodaje, tj. s cenami oziroma z maržami za nadaljnjo prodajo proizvodov. Na dolgi rok lahko takšno delovanje trga privede do vzdrževanja subjektov na trgu, ki so neučinkoviti, saj med njimi ni konkurence na trgu prodaje knjig končnemu kupci. Glavni učinek na dolgi rok takšne cenovne politike pa je dvig cene za potrošnike oziroma izničenje učinkov prodaje proizvoda preko različnih kanalov prodaje, kar je eden temeljev učinkovite konkurence.
Agencija poudarja, da ne nasprotuje predlagani ureditvi, kolikor jo je mogoče utemeljiti z varovanjem javnega interesa. Predlagatelj uporabo obvezne enotne cene knjige utemeljuje zlasti z javnim interesom varovanja koristi knjigotržcev, višje bralne kulture, enakopravnost dostopa do knjig, boljša dostopnost, zvišanje prodaje knjig na prebivalca in postopno nižanje cen knjig.
Agencija ocenjuje, da se lahko želeni javni interes doseže tudi na druge načine, ki v manjši meri posegajo v tržne razmere, in sicer takšne, ki udeležencem na trgu prodaje knjig ne nalagajo omejitev, ki niso nujne za dosego navedenega cilja. Agencija meni, da bi bilo treba spremeniti oziroma dopolniti predlagano ureditev in obrazložiti, ali je pogoj javnega interesa oziroma javnih koristi, kot ga določa 74. člen Ustave RS, podan. Ustava RS vsem gospodarskim subjektom pri njihovem gospodarskem poslovanju zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo. Ustava RS tudi izrecno določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. S tem je vzpostavljena pravna ureditev, po kateri je dopustna omejitev svobodne gospodarske pobude le v primeru, če gre za zagotavljanje javnega interesa, pri čemer so vsebina in meje javne koristi razvidne iz zakonske ureditve posameznega področja. Upoštevajoč navedeno Agencija meni, da bi moral predlagatelj ustrezno skladno s testom sorazmernosti utemeljiti, zakaj v konkretnem primeru prevlada javni interes nad neomejeno konkurenco in zakaj je dopustno predpisati obvezno uporabo enotne cene knjige. Zadnje zlasti z ozirom na to, da trenutno taka omejitev za cene knjig, ki se oblikujejo prosto na trgu, ne obstaja. Najmanj kar bi moral predlagatelj storiti je, da uvedbo nove omejitve glede določanja cene na trgu ustrezno obrazloži.
Agencija tako meni, da trenutni predlog Zakona o enotni ceni knjige prekomerno posega tako na učinkovito konkurenco na trgu, kot tudi v svobodno gospodarsko pobudo udeležencev na trgu.