Agencija je 13. 3. 2024 prejela sodbo Upravnega sodišča (I U 540/2021-142 z dne 17. 1. 2024; v nadaljevanju: Sodba), s katero je v ponovnem postopku tožbi Telekoma Slovenije v celoti ugodilo in odločbo št. 306-23/2013-151, ki jo je Agencija izdala 2. 2. 2015 (v nadaljevanju: Odločba), odpravilo tudi v preostalem delu. Agencija je z Odločbo ugotovila, da je podjetje Telekom Slovenije zlorabilo prevladujoč položaj na dveh medoperaterskih telekomunikacijskih trgih, na katerih daje alternativnim operaterjem dostop do svojega omrežja, ki je potreben za zagotavljanje širokopasovnih storitev končnim uporabnikom na fiksni lokaciji.
Agencija pojasnjuje, da je Upravno sodišče v prvotnem postopku s sodbo I U 423/2015-48 z dne 9. 1. 2018 (v nadaljevanju Prva upravna sodba) v večjem delu pritrdilo ugotovitvam Agencije iz Odločbe glede zlorabe prevladujočega položaja na dveh medoperaterskih telekomunikacijskih trgih. Upravno sodišče je odločilo brez ustne obravnave iz razloga, da se postopek nanaša izključno na pravna ali zelo tehnična vprašanja in glede predlaganih dokaznih predlogov zaslišanj ocenilo, da jih ni treba izvesti. Odločbo je odpravilo zgolj v eni točki, in sicer v drugi alineji 1. točke izreka, to je v delu, v katerem je bila očitana zloraba prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom.
Podjetje Telekom Slovenije se je nato pritožilo na Vrhovno sodišče, ki je v Sklepu in sodbi X Ips 3/2019 z dne 24. 3. 2021 reviziji delno ugodilo, izpodbijano Prvo upravno sodbo (v delu) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo Upravnemu sodišču v ponovno odločanje, in sicer iz razloga, da slednje ob spornem dejanskem stanju ni izvedlo glavne obravnave. To je sicer v nasprotju z prakso ESČP1 , ki pravi, da je glede sporov, ki so izrazito tehnični, ustreznejša obravnava na podlagi pisne dokumentacije kot pa na podlagi ustnih argumentov, kakor je bilo navedeno tudi v odklonilnem ločenem mnenju iste odločitve2 in sodni praksi3.
V ponovnem postopku pa se je sedaj Upravno sodišče postavilo na stališče, da je sporno dejansko stanje v vseh točkah izreka in povsem spremenilo svojo odločitev iz Prve upravne sodbe. Kot je še pojasnilo v Sodbi, je očitno, da po mnenju Vrhovnega sodišča tudi v zadevi s kompleksnimi tehničnimi vprašanji pride v poštev dokazovanje s pričami. Zato je vse dokazne predloge presojalo z vidika substanciranosti in pravne pomembnosti dokazov, pri čemer je pojasnilo, da je bila presoja sodišča zadržana, saj bi morala biti vezana na poznavanje stroke in hkrati ne (pre)stroga, da ne bi prišlo do morebitne kršitve tožnikove pravice do izjave in do učinkovite obrambe pred očitki. Ker pa naj bi dopolnjevanje dokaznega postopka pomenilo prenos celotnega bremena dokaznega postopka na sodišče, je Upravno sodišče s Sodbo Odločbo odpravilo in vrnilo zadevo Agenciji v ponovni postopek, v katerem je ta vezana na stališča sodišča v tej Sodbi.
S tem je Upravno sodišče Agenciji naložilo celotno breme v smislu ponovnega izvajanja vseh (tudi že izvedenih) dokazov, brez možnosti presoje s strani Agencije, katere priče in dokazi so dejansko relevantni in jih je zato nujno izvesti. Med drugim je Agencija postavljena v neugoden položaj ponovnega pridobivanja vseh podatkov za časovno zelo odmaknjeno obdobje dvajsetih let nazaj (od leta 2004 dalje) in celo izvedbo lastne ekonometrične analize za opredelitev relevantnih upoštevnih trgov, kljub že obstoječim takratnim analizam4 in opredelitvam relevantnih upoštevnih trgov ter določitvijo operaterja s prevladujočo tržno močjo s strani pristojnega regulatornega organa Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, na katere se je Agencija v svoji Odločbi sklicevala.
Ne glede na zgoraj napisano bo Agencija v celoti spoštovala navedeno odločitev, bi si pa želela, da bi Upravno sodišče samo dopolnilo dokazni postopek in izvedlo dokaze, za katere meni oziroma je v sodbi zaključilo, da jih je treba izvesti, ter meritorno odločilo o vsebini tega spora. S tem bi stranki postopka prejeli vsebinsko rešitev spora, prav tako pa tudi pravno sredstvo zoper sodbo sodišča, kar z vrnitvijo zadeve Agenciji v ponovni postopek le tej ni omogočeno.
------------------------------
1Sodba ESČP v zadevah Martinie proti Franciji št. 58675/00 z dne 12.4. 2006, Miller proti Švedski št. 55853/00 z dne 8. 2. 2005, Schuler-Zgraggen proti Švici št. 14518/89 z dne 24. 6.1993
2Sodnik poročevalec dr. Miodrag Đordević je k odločitvi podal odklonilno ločeno mnenje, v katerem se je izrecno skliceval na to, da gre v zadevi za kompleksna tehnična vprašanja, kar bi po njegovem mnenju dopuščalo odločitev brez glavne obravnave.
3Odločba Ustavnega sodišča Up-360/16-22 z dne 18. 6. 2020 (točka 15) glede okoliščin, ki lahko upravičijo odsotnost ustne obravnave, podane v zadevah, v katerih se postopek nanaša izključno na pravna ali zelo tehnična vprašanja.
4Operaterji širokopasovnega dostopa, ki so bili v obdobju od 2004 do 2014 vpisani v register pri AKOS in so navedeni v analizah trga 12 oziroma kasneje trga 5.