Agencija sporoča, da je v ponovnem postopku presoje zlorabe prevladujočega položaja podjetja Telekom Slovenije zaradi vezave ISDN in ADSL ugotovila, da je to podjetje v časovnem obdobju najmanj od 01. 12. 2002 do 05. 09. 2005 zlorabljalo prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom prek bakrenega omrežja na ozemlju Republike Slovenije s tem, da je operaterjem – internetnim ponudnikom pogojevalo priključitev ADSL s predhodnim zakupom ISDN priključka s strani končnih uporabnikov, čeprav ga ti niso potrebovali in to tehnično ni bilo nujno, saj so obstajale rešitve, s katerimi bi se lahko tej vezavi izognilo, ampak je z njimi odlašalo, ter tako v škodo potrošnikov omejevalo tehnični napredek in pogojevalo sklepanje pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.
V predmetnem postopku, ki se je pričel s sklepom o uvedbi postopka z dne 04. 10. 2004, je Agencija (takrat Urad) 31. 3. 2008 izdala odločbo št. 3072-2/2004-81, s katero je ugotovila kršitev, vendar je 18. 11. 2009 Upravno sodišče RS odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Agenciji v ponoven postopek. Zaradi časovne oddaljenosti obravnavanega obdobja je zadeva s prekrškovnega vidika absolutno zastarala. Kljub temu je Agencija zaradi obstoja legitimnega interesa za izdajo predmetne ugotovitvene odločbe, postopek dopolnila, saj gre za izkoriščevalsko zlorabo, s katero je podjetje Telekom Slovenije omejevalo tehnični napredek in je glede na to, da je navedeno podjetje še danes upravljalec ključne omrežne infrastrukture za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev in s tem v položaju, ki mu omogoča ponovne kršitve pravil konkurence, podjetje koristno opozoriti na njegova pretekla protipravna ravnanja. Poleg tega bo predmetna odločba v pomoč oškodovanim potrošnikom pri morebitnih odškodninskih zahtevkih.
Agencija opozarja, da odločba še ni pravnomočna in da ima podjetje Telekom Slovenije zoper odločitev Agencije pravico vložiti pravno sredstvo - tožbo, o kateri odloča Upravno sodišče RS.
Po ugotovitvah Agencije se je podjetje Telekom Slovenije leta 1999 najprej odločilo investirati izključno v ADSL opremo, ki omogoča uporabo ene (telefonske) bakrene parice za ADSL in ISDN (po standardu iz Aneksa B), medtem ko bi bila hkratna nabava opreme (po standardu iz Aneksa A), ki omogoča uporabo ene bakrene parice za ADSL in PSTN (navaden analogni telefon) zahtevna in draga. Podjetje Telekom Slovenije se je dalje odločilo, da ne bo investiralo v smeri, da bi lahko ponudilo ADSL tudi tistim potrošnikom, ki ISDN priključka ne potrebujejo, ampak da bo ADSL zagotavljalo samo tistim, ki so pripravljeni zakupiti tudi ISDN priključek. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da je obstajalo več načinov, na katere bi lahko podjetje Telekom Slovenije ponudilo ADSL tudi tem naročnikom. Medtem ko so nekateri dražji in je njihova ekonomska upravičljivost vprašljiva, se je način z univerzalnimi razcepniki izkazal za optimalnega. Takšne razcepnike je strokovna literatura predlagala že v letu 1999, podjetje Telekom Slovenije pa se je odločilo, da dobavljivosti takih razcepnikov ne bo niti raziskovalo, dokler ni v drugi polovici 2004 posredovala Agencija za pošto in elektronske komunikacije (v nadaljevanju APEK). Podjetje Telekom Slovenije je potem po nabavni ceni po manj kot 10 EUR na kos septembra 2005 sklenilo pogodbe o dobavi navedenih razcepnikov in končno 05. 09. 2005 ponudilo ADSL tudi brez predhodnega zakupa ISDN priključka.
Odločitve so s stališča monopolista, ki se je ukvarja na prvem mestu s storitvami telefonije, razumljive, saj so z uvedbo ADSL širokopasovnosti ISDN storitve izgubile svojo poglavitno dodano vrednost v primerjavi s klasično telefonijo (stalnost povezave in možnost hkratnega telefoniranja in dostopa do interneta, večja hitrost prenosa podatkov), zaradi česar bi lahko znatno upadlo povpraševanje po teh od navadne telefonije dražjih storitvah.
Podjetje Telekom Slovenije je sicer prvo odločitev zagovarjalo s tem, da ni želelo v slabši položaj postavljati svojih obstoječih ISDN strank, drugo pa s tem, da druge rešitve niso bile ekonomsko upravičljive, saj bi morale zaradi njih stranke plačevati še več kot za ISDN, univerzalni razcepniki, za katere se strinja, da so optimalna rešitev, pa naj ne bi obstajali. Dokazni postopek sicer ni z gotovostjo potrdil obstoja teh razcepnikov kot mogoče ustrezne tehnične rešitve za obdobje pred novembrom 2002, ko je European Telecommunications Standards Institute (ETSI) objavil standarde zanje in so bili brez dvoma dostopni na trgu in kompatibilni z ostalo standardno opremo. Najkasneje odtlej pa je podjetje Telekom Slovenije z vzdrževanjem vezave ADSL in ISDN kršilo pravila konkurence.
Agencija je ugotovila, da vezava ADSL in ISDN ni bila nujna, vendar je zaradi odločitev podjetja Telekom Slovenije to postala. Zaradi izbire ADSL opreme po standardu iz Aneksa B je bilo za razvezo potrebno nabaviti univerzalne razcepnike, česar pa podjetje Telekom Slovenije ni storilo niti po novembru 2002, ko so ti postali standardizirani. S tem je tudi internetnim ponudnikom, ki so do njegovega omrežja dostopali z bitnim tokom, onemogočalo, da bi lahko ponudili ADSL brez ISDN priključka, potrošnikom, ki so želeli ADSL, pa da bi prihranili nepotrebni strošek zakupa ISDN priključka.
Agencija bo celotno odločbo objavila, ko bo ta pravnomočna.