OMEJEVALNI SPORAZUMI
ZPOmK-2 v prvem odstavku 5. člena določa, da so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.
Zlasti je prepovedano neposredno ali posredno določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih poslovnih pogojev, omejevanje ali nadziranje proizvodnje ali prodaje, razdelitev trga ali vira nabave med udeleženci. Navedene prepovedi ZPOmK-2 določa zgolj primeroma in torej ne izključuje prepovedi drugih sporazumov, ki izpolnjujejo elemente generalne klavzule.
ZPOmK-2 v 5. členu med omejevalne sporazume, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije, uvršča:
-sporazume med podjetji,
-sklepe podjetniških združenj in
-usklajena ravnanja podjetij.
101. člen PDEU prav tako kot 5. člen ZPOmK-2 prepoveduje omejevalna ravnanja s to razliko, da se kot pogoj za uporabo določb 101. člena PDEU zahteva možnost vpliva tovrstnih ravnanj na trgovanje med državami članicami EU.
PODJETJE
Za uporabo 5. člena ZPOmK- je ključnega pomena pojem »podjetje«, saj le-ta zajema sporazume med podjetji, kot so definirani v smislu konkurenčnega prava. Po ZPOmK-2 je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij na trgu. Subjekt konkurenčnega prava je torej podjetje, ki je ekonomski pojem in ni enak pojmu pravne osebe v gospodarskem ali davčnem pravu. Tako med podjetja spadajo gospodarske družbe in partnerstva, samozaposleni, kmetijske zadruge in športne zveze, izvzete niso niti gospodarske družbe, katerih lastnik je država, in organi, ki jim država zaupa le določene naloge, niti subjekti, ki sami ne ustvarjajo dobička.
SPORAZUM
Pojem sporazum je treba interpretirati zelo široko. Za sporazum gre v primeru, ko se podjetja oziroma stranke sporazumejo o skupnemu načrtu, ki omejuje ali lahko omejuje njihovo samostojno sprejemanje poslovnih odločitev. Za sklenitev sporazuma zadošča izražena skupna volja podjetij, da na trgu ravnajo v skladu z izraženo voljo. Sporazum je lahko usten ali pisen, pri čemer se ne zahteva nobene obličnosti, niti pogodbenih kazni v primeru njegovega nespoštovanja. Bistveno je, da sta podjetji izrazili skupen namen, da se bosta obnašali na trgu na določen način in da sta ta namen izrazili prostovoljno.
SKLEP PODJETNIŠKEGA ZDRUŽENJA
Sklep podjetniškega združenja je v nasprotju s sporazumom ali usklajenim ravnanjem enostranski pravni akt, ki nastane po volji organizacije in ne po volji samih podjetij. Omejevalno ravnanje se lahko pojavi v obliki obvezujočih ali neobvezujočih sklepov podjetniških združenj. Za podjetniška združenja je značilna vzpostavitev organa odločanja, ki za takšno povezavo izraža voljo. Pojem »podjetniško združenje« tako zajema različna združenja, na primer: kmetijske zadruge, gospodarsko interesno združenje, združenja podjetniških združenj, združenja brez pravne subjektivitete ipd.
USKLAJENA RAVNANJA
Glede opredelitve pojma usklajenega ravnanja je v sodni praksi uveljavljeno, da gre pri takem ravnanju za obliko usklajevanja med podjetji, ki konkurenco, ki je povezana s tveganji, zavestno nadomesti z dejanskim sodelovanjem, brez da bi prišlo do sklenitve sporazuma (v pravem pomenu). Tako je prepovedan kakršenkoli neposreden ali posreden stik med podjetji, katerega cilj ali učinek je bodisi vplivati na tržno obnašanje dejanskega ali potencialnega konkurenta bodisi razkriti takemu konkurentu smer ravnanja, ki so se ga podjetja odločila sprejeti ali ga nameravajo sprejeti na trgu.
CILJ ALI UČINEK
Za ugotovitev, ali je sporazum oziroma usklajeno ravnanje v nasprotju z določbo 5. člena ZPOmK-2 oziroma 101. člena PDEU, mora Agencija ugotoviti tudi, da je bil cilj ali učinek omejevalnega sporazuma oziroma usklajenega ravnanja preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji oziroma na notranjem trgu. Gre za alternativno in ne kumulativno določena pogoja (cilj ali učinek). Kadar je ugotovljeno, da je cilj sporazuma ali usklajenega ravnanja omejevanje konkurence, Agenciji ni potrebno proučiti oziroma dokazovati dejanskih ali potencialnih učinkov sporazuma na trg. Enako velja tudi, če gre za usklajeno ravnanje.
TIPIČNE OBLIKE OMEJEVALNIH SPORAZUMOV
Omejevalne sporazume lahko razdelimo med horizontalne in vertikalne sporazume, pri čemer je razmejitveni kriterij vprašanje, ali udeležena podjetja delujejo na isti ali različnih stopnjah proizvodne/distribucijske verige.
Najbolj tipična oblika horizontalnih omejevalnih sporazumov je kartel, kjer govorimo o sporazumih ali usklajenih ravnanjih med dvema ali več konkurenti, katerih cilj je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije z ravnanji, kot so zlasti določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih poslovnih pogojev, omejitev proizvodnje ali prodaje, razdelitev trga (5. člen ZPOmK-2). Prepovedani so tudi drugi horizontalni sporazumi, ki imajo kakršenkoli protikonkurenčni cilj ali učinek, kot npr. prikrojevanje ponudb pri javnih naročilih (bid rigging). Več o horizontalnih omejevalnih sporazumih si lahko preberete na naslovu: LINK.
Med tipične vertikalne sporazume, pri katerih udeležena podjetja delujejo na različnih stopnjah proizvodne/distribucijske verige, štejemo pogodbe o ekskluzivni in selektivni distribuciji, izključnih nabavah ali oskrbi, franšizne pogodbe ter pogodbe v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, najbolj tipično ravnanje v okviru vertikalnih sporazumov pa je vzdrževanje cen za nadaljnjo prodajo (resale price maintenance). Več o vertikalnih omejevalnih sporazumih si lahko preberete na naslovu: LINK.
IZJEME OD SPLOŠNE PREPOVEDI OMEJEVALNIH SPORAZUMOV
ZPOmK-2 dopušča dve izjemi od splošne prepovedi omejevalnih sporazumov. Prva, določena v tretjem odstavku 5. člena ZPOmK-2, se nanaša na sporazume, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa potrošnikom zagotavljajo pravičen delež doseženih koristi. Ne glede na navedeno ti sporazumi ne smejo nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev in dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma. Ta izjema se lahko uporabi tako za posamezen sporazum, kot tudi za skupine sporazumov (7. člen ZPOmK-2).
Skupinske izjeme so mehanizem, ki omogoča izvzem celotne kategorije sporazumov (npr. vertikalnih sporazumov, sporazumov s področja tehnologije, transporta, motornih vozil) iz prepovedi omejevanja konkurence v členu 101(1) PDEU.
Druga izjema pa se nanaša na t.i. omejitve oziroma sporazume majhnega pomena (6. člen ZPOmK-2). To so sporazumi, ki sicer izpolnjujejo znake protipravnosti, vendar imajo zanemarljiv vpliv na konkurenco. ZPOmK-1 za uporabo te izjeme določa slednja tri merila, ki morajo biti kumulativno izpolnjena: tržni delež strank sporazuma ter podjetij v skupini na upoštevnem trgu, kumulativni učinki enakih ali podobnih sporazumov ter prisotnost določenih omejevalnih klavzul: LINK.
Omejevalni sporazum predstavlja na podlagi 85. člena ZPOmK-2 administrativni prestopek, za katerega se lahko kaznuje podjetje, odgovorna oseba podjetja pa se lahko kaznuje za prekršek skladno s 136. členom ZPOmK-2.