ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA

V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPOmK-2 je prepovedana zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.

PREVLADUJOČ POLOŽAJ

S prevladujočim položajem podjetja na trgu je mišljen položaj, ki ga uživa podjetje in ki mu omogoča, da prepreči ohranitev učinkovite konkurence na upoštevnem trgu s tem, da mu omogoča, da ravna v precejšnji meri neodvisno od svojih konkurentov, strank in končno tudi od potrošnikov. Pojem neodvisnosti je povezan s stopnjo konkurenčnega pritiska, ki mu je izpostavljeno zadevno podjetje. Pri prevladujočem položaju ta konkurenčni pritisk ni dovolj učinkovit in zato zadevno podjetje v daljšem obdobju uživa znatno tržno moč. To pomeni, da ukrepi in reakcije konkurentov, strank in nazadnje potrošnikov na odločitve podjetja večinoma ne vplivajo.

DOMNEVA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA

Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na upoštevnem trgu višji od 40 odstotkov.

Prevladujoč položaj lahko uživa tudi dvoje ali več podjetij skupaj, pri čemer se šteje, da imajo ta podjetja prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na upoštevnem trgu višji od 60 odstotkov.

MERILA ZA UGOTAVLJANJE PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA

Tržni delež je pomembno, ne pa tudi edino merilo za ugotavljanje prevladujočega položaja na trgu. Pri ugotavljanju prevladujočega položaja je treba upoštevati tudi stopnjo konkurence na trgu, možnosti financiranja, možnosti za nakup in prodajo, ovire pri vstopu na trg ipd.

ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA

Prevladujoč položaj na trgu sam po sebi ni prepovedan, prepovedane so le zlorabe takšnega položaja. Podjetje s prevladujočim položajem nosi namreč posebno odgovornost, da ne oslabi neokrnjene konkurence. Takšno podjetje je podvrženo strožjim kriterijem dopustnosti ravnanja na trgu kot preostali konkurenti, ki takšnega položaja nimajo. Zloraba položaja z ravnanjem, ki je drugače sprejemljivo za ostale konkurente, je nedopustna tudi v primeru, da prevladujoče podjetje ni namenoma zlorabilo prevladujoči položaj. Pri zlorabi prevladujočega položaja gre namreč za objektiven koncept, kar pomeni, da se pri vsakokratni presoji obstoja zlorabe presoja učinek spornega ravnanja na trg, z vidika ohranjanja še obstoječe konkurence na trgu oziroma razvoja te konkurence, ne zahteva pa se namen kršitelja.

Zakon pojma zlorabe ne opredeljuje, ampak dejanja zlorabe primeroma našteva (četrti odstavek 8. člena ZPOmK-2).

Primere zlorab prevladujočega položaja lahko sicer razvrstimo v dve skupini:

• izkoriščevalske zlorabe: merijo na oškodovanje potrošnikov (npr. prekomerne, ekscesne cene) in so mogoče, če ima podjetje znatno tržno moč; in
• izključevalske zlorabe: usmerjene so proti konkurentom podjetja, ko konkurenca obstaja. Takšni primeri zlorab so npr. roparske cene (podjetje zaračunava cene pod povprečnimi variabilnimi stroški), diskriminacija odjemalcev in drugih pogodbenih partnerjev, zavrnitev dobav (odlašanje z dobavami, poslabšanje pogojev dobave), dodatna pogojevanja, določanje drugih nepoštenih pogodbenih pogojev ipd. Pri obravnavi teh vrst zlorab prevladujočega položaja se Agencija opira na Sporočilo Komisije – Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj: LINK.

Zloraba  prevladujočega položaja na podlagi 85. člena ZPOmK-2 predstavlja administrativni prestopek, za katerega se lahko kaznuje podjetje, odgovorna oseba podjetja pa se lahko kaznuje za prekršek skladno s 136. členom ZPOmK-2.